1. Nazivna dvižna zmogljivost: Nazivna dvižna zmogljivost viličarja se nanaša na največjo težo tovora, ki ga je dovoljeno dvigniti, ko razdalja od težišča tovora do sprednje stene vilic ni večja od razdalja središča bremena, izražena v T (tonah). Ko težišče blaga na vilicah preseže določeno razdaljo središča tovora, je treba zaradi omejitve vzdolžne stabilnosti viličarja ustrezno zmanjšati dvižno zmogljivost.
2. Razdalja središča tovora: Razdalja središča tovora se nanaša na vodoravno razdaljo T od težišča do sprednje stene navpičnega dela vilic, ko je standardno blago položeno na vilice, izraženo v mm (mm). Za viličarje od 1T do 4T je navedena razdalja središča bremena 500 mm.
3. Največja višina dviga: Največja višina dviga se nanaša na navpično razdaljo med zgornjo površino vodoravnega odseka vilic in vodoravnim tlemi, kjer se nahaja viličar, ko je viličar polno naložen in je blago dvignjeno v najvišji položaj. na ravnih in trdnih tleh.
4. Naklon teleskopa: Naklon teleskopa se nanaša na največji naklon neobremenjenega viličarja na ravnih in trdnih tleh, teleskop je naprej ali nazaj glede na njegov navpični položaj. Funkcija nagiba naprej je olajšati pobiranje vilic in razkladanje blaga; funkcija zadnjega naklona je preprečiti zdrs blaga z vilic, ko viličar teče z blagom. Na splošno je kot nagiba viličarja naprej 3 stopinje ~ 6 stopinj, kot nagiba nazaj pa 10 stopinj ~ 12 stopinj.
5. Največja hitrost dviganja: Največja hitrost dviganja viličarja se običajno nanaša na največjo hitrost dviganja blaga, ko je viličar polno obremenjen, izraženo v m/min (meter/minuto). Povečanje največje hitrosti dviganja lahko izboljša učinkovitost delovanja, vendar če je hitrost dviganja prehitra, lahko pride do poškodb tovora in poškodb stroja. Največja dvižna hitrost domačih viličarjev je bila povečana na 20 m/min.
6. Največja hitrost vožnje: Povečanje hitrosti vožnje ima velik vpliv na izboljšanje učinkovitosti delovanja viličarja. Za viličar z notranjim zgorevanjem z dvižno zmogljivostjo 1T najmanjša hitrost vožnje pri polni obremenitvi ni manjša od 17 m/min.
7. Najmanjši radij obračanja: Ko viličar teče pri nizki hitrosti brez tovora in se obrača s popolnoma obrnjenim volanom, se najmanjša razdalja od najbolj zunanje in najbolj notranje strani karoserije do središča obračanja imenuje najmanjši zunanji polmer obračanja. Rmin oziroma najmanjši notranji polmer obračanja rmin. . Manjši kot je najmanjši zunanji radij obračanja, manjša je površina tal, ki je potrebna za obračanje viličarja, in boljša je okretnost.
8. Najmanjša oddaljenost od tal: najmanjša oddaljenost od tal se nanaša na razdaljo od najnižje fiksne točke na karoseriji vozila do tal, razen koles, kar kaže na sposobnost viličarja, da prečka dvignjene ovire na tleh brez trčenja. Večja kot je minimalna oddaljenost od tal, večja je prehodnost viličarja.
9. Medosna razdalja in medosna razdalja: Medosna razdalja viličarja se nanaša na vodoravno razdaljo med srednjicama sprednje in zadnje osi viličarja. Medosna razdalja se nanaša na razdaljo med središčema levega in desnega kolesa na isti osi. Povečanje medosne razdalje je koristno za vzdolžno stabilnost viličarja, vendar poveča dolžino karoserije vozila in poveča najmanjši polmer obračanja. Povečanje medosne razdalje je koristno za bočno stabilnost viličarja, vendar bo povečalo celotno širino karoserije vozila in najmanjši radij obračanja.
10. Najmanjša širina pravokotnega kanala: najmanjša širina pravokotnega kanala se nanaša na najmanjšo širino kanalov, ki se sekajo pod pravim kotom, da lahko viličarji potujejo naprej in nazaj. izraženo v mm. Na splošno velja, da manjša kot je najmanjša širina pravokotnega kanala, boljša je zmogljivost.
11. Najmanjša širina kanala za zlaganje: najmanjša širina kanala za zlaganje je najmanjša širina kanala, ko viličar normalno deluje.
